Večina odraslih invalidov po ZSVI v Sloveniji nima možnosti samostojnega bivanja s sistemsko financirano podporo, ki bi jo potrebovali. Potrebne ure podpore pri ciljni skupini projekta so običajno nižje od vstopnega praga po Zakonu o osebni asistenci. Večina živi doma s starši, oz. zakonitimi zastopniki, ki so običajno zelo zaščitniški do njih in jih ne vzpodbujajo k samostojnem življenju. Ko ti ne zmorejo več skrbeti zanje (starost, bolezen, smrt) se jih običajno preseli v institucijo, razen če se najde kakšen svojec, ki je pripravljen prevzeti skrbništvo. Marsikateri uporabnik bi si želel živeti samostojno v skupnosti, a jim to sedaj ni omogočeno. S samostojnim bivanjem v skupnosti s sistemsko podporo, bi lahko živeli kot oni hočejo in NE tako kot hočejo njihovi svojci oz. zaposleni v slovenskih institucijah, ki v večini še niso osvojile paradigme dejanske usmerjenosti na potrebe stanovalcev/uporabnikov. Tudi invalidi po ZSVI, ki že imajo osebno asistenco, starejši invalidi po ZSVI od 65 let in najtežje gibalno ovirani, invalidi po poškodbah glave, gluhoslepi, ki niso zmožni samostojnega življenja, potrebujejo različne storitve socialnega vključevanja, ki bi jim omogočile kakovostnejše življenje. Predvsem v popoldanskem času, med vikendi, prazniki, ko se vrata institucij, kamor je večina vključena dopoldan, zaprejo.

1
PREDVIDENO ŠTEVILO VKLJUČENIH odraslih invalidov po ZSVI

Večina odraslih invalidov po ZSVI v Sloveniji nima možnosti samostojnega bivanja s sistemsko financirano podporo, ki bi jo potrebovali, tudi če si to želijo. Potrebne ure podpore pri ciljni skupini projekta so nižje od vstopnega praga po Zakonu o osebni asistenci. Večina tako živi doma s starši, oz. zakonitimi zastopniki, ki so običajno zelo zaščitniški do njih in jih ne vzpodbujajo k samostojnem življenju, k tveganju poskusiti nekaj novega (npr. tudi pri zaposlitvi). Pogosto so njihove želje, potrebe prezrte. Ko starši ne zmorejo več skrbeti zanje (starost, bolezen, smrt) se jih običajno preseli v institucijo, razen če se najde kakšen svojec, ki je pripravljen prevzeti skrbništvo in ponuditi bivanje uporabniku. Marsikateri uporabnik si želi živeti samostojno v skupnosti, poizkusiti, se naučiti še kaj novega, a mu to sedaj ni omogočeno. Zaradi tega ne razvijejo vseh zmožnosti in potencialov, ki jih imajo za samostojnost, zaposlitev, saj se jih ne vzpodbuja dovolj. Zmožnosti samostojnega bivanja pri bivanju s starši ali potem v instituciji niti ne potrebujejo, saj drugi odločajo in delajo namesto njih. Postajajo vse bolj pasivini in vedno manj občutijo kdo so, kaj želijo – svoj JAZ.

V projektu bo vsaj 53 uporabnikov imelo možnost poizkusiti samostojno bivanje v skupnosti s podporo, lahko bodo zaživeli kot oni hočejo, aktivirali se bodo pri razmišljanju in odločanju o sebi in NE bodo nujno mislili tako kot hočejo njihovi svojci oz. zaposleni v institucijah, ki v večini še niso osvojili paradigme usmerjenosti na potrebe stanovalcev/uporabnikov. Tudi invalidi po ZSVI, ki že imajo osebno asistenco, starše kot gospodinjske pomočnike, starejši invalidi po ZSVI od 65 let in najtežje gibalno ovirani, invalidi po poškodbah glave, gluhoslepi, ki niso zmožni oz. jim svojci zaenkrat še ne bodo “pustili” samostojnega bivanja, potrebujejo različne storitve socialnega vključevanja v družbi, ki bi jim omogočile kakovostnejše življenje. Predvsem v popoldanskem času, med vikendi, prazniki, ko se vrata institucij, kamor je večina vključena v dopoldanskem in zgodnje popoldanskem času zaprejo. V pilotnem projektu bomo razvili in preizkusili vse štiri skupine storitev socialnega vključevanja po ZSVI, na različne načine, da s ciljem čim večje vključenosti uporabnikov z različnimi potrebmi. Izziv v projektu bo poskrbeti za logistiko, saj javni prevozi marsikateremu invalidu niso dostopni.

Ciljne skupine projekta so polnoletne osebe, ki imajo po ZSVI izdano odločbo o priznanju statusa invalida:
– z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju,
– z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje,
– gluhoslepi z najmanj 50 odstotno izgubo sluha po Fowlerju in prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti,
– z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in
– najtežje gibalno ovirane osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo same vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti.
in niso 24 ur nameščene v institucionalnem varstvu ter si želijo in so po strokovni oceni zmožni samostojnega bivanja v skupnosti s podpornimi storitvami v obsegu manj kot 2 uri na dan (v povprečju).
Prednost pri vključevanju bodo imeli:
– invalidi ciljne skupine, ki bi lahko ob podpori samostojno bivali v domačem okolju in tako ne bi potrebovali storitev institucionalnega varstva,
– invalidi ciljne skupine, vključeni v oblike vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji (dejavnosti varstveno delovnih centrov), ki so zmožni 

Namen projekta je razviti, preizkusiti in zagotoviti storitve socialnega vključevanja invalidov ter prispevati k oblikovanju podpornega okolja (mreže izvajalcev storitev) za opolnomočeni vstop invalidov v družbo in jim s tem omogočiti, da ob ustrezni pomoči in podpori čim dlje ostanejo v svojem lokalnem okolju oziroma skupnosti. Projekt se bo izvajal v vzhodni kohezijski regiji Slovenije s poudarkom na Mariboru z okolico ter Zasavju.

Cilji projekta so:
– vključiti 53 uporabnikov z odločbo po ZSVI, zmožnih samostojnega življenja v skupnosti s podporo,
– razviti nabor, vsebino in pogoje za izvajanje storitev socialnega vključevanja invalidov,
– implementirati in preizkusiti storitve socialnega vključevanja, ki bodo prispevale k opolnomočenju oseb iz ciljne skupine za uspešnejše vključevanje v skupnost,
– spodbuditi oblikovanje mrež razvijalcev in izvajalcev storitev socialne vključenosti invalidov,
– vključene osebe iz ciljne skupine opolnomočiti za samostojnejše življenje ter izboljšati njihove možnosti za večjo socialno vključenost,
– zagotoviti dostopne in kakovostne storitve (z razvito mrežo izvajalcev) ob upoštevanju individualnih potreb vključenih oseb,
– ustvariti mrežo ponudnikov storitev (pridobiti informacije o delovanju institucij, NVO, posameznikov, v praksi preizkusiti kvaliteto njihovih storitev) in katalog storitev
– v projekt primarno vključiti 53 oseb, ki so zmožne samostojnega življena s podporo ter poleg njih sekundarno še vsaj 10 ostalih invalidov po ZSVI starejših od 65 let ali invalidov po ZSVI, ki že imajo osebno asistenco, a jim manjkajo vključujoče aktivnosti v družbi (razvoj in preizkušanje storitev vseživljenjskega učenja ali/in ohranjanje socialne vključenosti starejših invalidov); zagotoviti, da 53 primarno vključenih posameznikov vsaj en mesec po zaključku projekta ne bodo vključeni v kakršnokoli obliko institucionalnega varstva,
– zaposliti 1 koordinatorja projekta, 1 strokovnega vodjo projekta, 1 administratorja projekta in 1 dodatnega strokovnega delavca, ki sestavljajo ožji tim projekta,
– v širši tim projekta vključiti še ostale kompetentne zaposlene VDC Polž in VDC Zagorje ob Savi, ki bodo pripomogli k uspešni uresničitvi namena in ciljev projekta,
– razviti in preizkusiti izobraževalni program za neposredne izvajalce storitev ter oblikovati seznam potrebnih kompetenc za izvajalce,
– v projekt vključiti vsaj 150 izvajalcev neposrednih podpornih storitev (SSE-A), jih izobraziti in kontinuirano, ažurno spremljati, evalvirati opravljeno delo,
– ozavestiti svojce invalidov po ZSVI o pomenu čim bolj samostojnega življenja njihovih “otrok” in sprejetja, da so odrasli, “da jih pustijo Živeti”, da je njihov denar res njihov…,
– razmejiti podporne storitve socialnega vključevanja od storitev osebnih asistentov, storitev varstveno delovnih centrov ter ostalih socialnovarstvenih storitev, programov,
– razviti in preizkusiti informacijski sistem za kakovostno, ažurno evidentiranje storitev SV, sprotne evalvacije in spremljanje zadovoljstva tako uporabnikov kot izvajalcev storitev,
– izvajanje storitev SV podpreti s sistemom kakovosti, s ciljem upoštevanja PDCA-ja v vseh procesih in postavitve kazalnikov za spremljanje uspešnosti izvajanja storitev,

1 +
PREDVIDENO ŠTEVILO OSEB, KI BODO POMAGALE PRI IZVEDBI ROJEKTA​

V projektu „S teboj lahko…” bomo razvili in pilotno preizkusili vse štirih skupine storitev po ZSVI: usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje, prebivanje s podporo in ohranjanje socialne vključenosti starejših invalidov, s poudarkom na tretji skupini storitev prebivanja s podporo. V projekt bomo vključili 53 uporabnikov. Predvidoma jih bo 38 iz Maribora in okolice ter 15 iz Zasavja. Osnovni kriteriji za vključitev bodo: njihova želja po samostojnem bivanju s podporo ter strokovna ocena zmožnosti njihovega samostojnega bivanja s podpornimi storitvami socialnega vključevanja, ki so v povprečnem trajanju nižjem od 2 ur na dan. Zagotovili bomo, da še vsaj 1 mesec po zaključku programa teh 53 uporabnikov ne bo vključenih v institucionalno varstvo. Možnost samostojnega življenja s podporo bo krepilo njihov občutek lastne vrednosti, odgovornosti in dejansko zmožnost živeti kot si želiš, s čimer bi tudi družbi pokazali, da se da, če se hoče. Zgradili bomo podporno okolje v Mariboru z okolico in Zasavju (mrežo izvajalcev storitev), ki bo omogočila čim daljše bivanje invalidov v skupnosti, kje lahko ohranjajo svoj JAZ, živijo, delajo, kot hočejo in si želijo. Z vnaprej načrtovano komunikacijo z javnostjo, bomo s projektom podirali stereotipe o nezmožnostih uporabnikov, jih opolnomočili in pokazali družbi, kaj vse zmorejo. Ozavestili bomo lokalno skupnost o pomenu tega, da so občine prijazne invalidom ne le v odpravljanju arhitektonskih ovir, ampak tudi v odpravljanju ovir v glavah ljudi. Da postanejo odprti in spoštujejo vsakega človeka, mu pomagajo, ga podprejo, kjer le lahko, s ciljem njegove čim daljše samostojnosti in bivanja izven institucij. V projekt nameravamo vključiti tudi tiste invalide, ki niso zmožni samostojnega bivanja, a bi jim predvsem podporne storitve vseživljenjskega učenja in pri starejših od 65 let storitve vključenosti starejših invalidov lahko povečale kakovost bivanja, življenja. Ti invalidi bodo povečevali število 53 uporabnikov vključenih v projekt, ki je glavni kazalnik učinka. S tem bomo omogočili dostopnost storitev socialnega vključevanja čim širšemu krogu uporabnikov iz vseh ciljnih skupin projekta in preizkusili različne načine izvajanja le-teh.