Začelo se je. Sedaj gre zares. Projekt »S teboj lahko…« se zaganja v praksi, tkejo se niti in novi odnosi, spreminja se oblika in kvaliteta prebivanja za vključene.

Pogovarjala sem se z dvema uporabnikoma. O prvih vtisih, izkušnjah, pričakovanjih. O tem ali je njihovo življenje kaj drugačno in kje se kaže doprinos vključenosti v projekt. O tem kaj vse sedaj lahko…

Oba sogovornika sta vključena v VDC POLŽ Maribor, na enoto Park Mladih. Eden živi samostojno, drugi s starši.

Boštjan, za začetek se bralcem predstavi:

»Ime mi je Boštjan , sem uporabnik VDC POLŽ Maribor, star 45 let, samostojen, živim z starši in se mam fajn.«

Pa ti Leon:

»Sem Leon, živim sam že 15 let v bloku, občasno mi pomaga sestra, hodim ob sobotah in nedeljah k njej na kosilo. Zdaj ko pa sem v projektu pa se Silvom dobiva vsaki dan (od ponedeljka do petka), včasih tudi sobota. Imam novega prijatelja, to mi veliko pomeni. »

Boštjan kaj je tisto, kar je pretehtalo, da si se odločil za vključitev v projekt?

»Projekt se mi je zdel zanimiv, da se naučim novih reči in samostojnosti.«

Kaj pa zate pomeni biti samostojen?

»Da lahko večkrat kaj sam naredim, kar pa ne znam mi kdo pomaga. Samostojnost je tudi v tem, da vem kje rabim pomoč in da jo dobim še od koga drugega, ne samo od staršev.«

Kaj pa ti Leon?

»V projekt sem se vključil,  da mi čas mine in imam družbo.«

Kaj pa vajina pričakovanja pred začetkom?

Boštjan: »Nisem imel nobenih pričakovanj, sem si pa želel, da bi bilo fajn.«

Leon: »pričakoval sem nova poznanstva in bolj aktivno življenje. »

Kako potekajo aktivnosti socialnega vključevanja za vaju?

Boštjan: »med nama z izvajalko to izgleda tako, da se slišiva po telefonu zjutraj in se glede na vreme in ostale okoliščine dogovoriva  kaj bova skupaj počela. Včasih greva na sprehod  ali pa kaj počneva doma.«

Kaj pa izvajalka? Se že od prej poznata?

»Izvajalko sem že prej poznal, že dobrih 12 let jo poznam, dosti sva že dala skozi. Najin odnos je super, zelo sva sproščena, ogromno se pogovarjava, z njo se lahko o vsem pomeniš.«

Leon: : » zelo sem se razveselil, ko sem izvedel kdo bo delal z mano. Silvo zelo dobro kuha, prvi teden sva se učila priprave palačink in šmorna. V  ponedeljek sva šla v Lidl, sva kupila mleto meso in delala pleskavice. Zelo so bile dobre. Vse dni pa tudi hodiva, se gibava. V prvem tednu sva bila na Kalvariji, pri škofijski šoli, potem na Piramidi, v Pekrah, Limbušu, na Studencih… Sva se tudi sprehajala ob Dravi. V soboto sva bila na Pohorju, sva rekla da greva poskusit srečo z gobami. Če najdeva, najdeva. In sva našla tri marele. Pogosto se tudi pogovarjava, mu zaupam. Pozna pa tudi mojo sestro, so se spoznali in se razumejo. Tudi sestra je rekla, da gremo lahko kdaj skupaj kam. Podpira, da s Silvom sodelujeva.«

Kaj je po tvojem mnenju pri projektu na splošno pozitivnega?

Boštjan: »samostojnost, pomembna oseba v življenju, to se mi zdi zelo pomembno. In pa to, da  ne bomo odvisni samo od staršev. »

Leon: »mnogo zadovoljstva…«

Leon je tvoje življenje od vključitve dalje bolj kvalitetno? Lepše?

»O ja ja,.. Zdaj mi drugače mine čas, mi je fajn.«

Dokončajta stavek »S teboj lahko…«

Boštjan: » … uživam se sprostim, se pogovarjam o različnih temah, ti zaupam.«

Leon: »… sodelujeva. To je zelo lepo.«

Z uporabnikoma se je pogovarjala: Aleksandra Ocepek

Kategorije: BLOG